je eden od več kot desetih ravnotežnih položajev, ki so del sistema
Joga v vsakdanjem življenju.
Izvajanje:
- Začetni položaj je vzravnana stoja. Noge so skupaj. Med vajo dihamo
normalno.
- Ravnotežje prenesemo na desno nogo, levo nogo pa pokrčimo in stopalo
(nart) položimo na desno stegno.
- Odročimo v višini ramen; dvignemo roke nad glavo in sklenemo dlani;
dvignjene roke spustimo v višino prsi.
- Z vzravnanim hrbtom se sklonimo; v končnem položaju sta trup in glava
vzporedno s tlemi.
- Počasi se vzravnamo in vrnemo v začetni položaj.
- Vajo ponovimo z desno nogo.
Število ponovitev: trikrat z vsako nogo.
OPOZORILO: položaja ne vadimo po poškodbah kolena.
Psihofizični učinki asane:
- povečuje zbranost,
- izboljšuje sposobnost za ravnotežje,
- usklajuje delovanje živčnega sistema,
- krepi nožne in stopalne mišice
O IZVAJANJU RAVNOTEŽNIH POLOŽAJEV
Pri izvajanju ravnotežnih položajev je potrebna previdnost, saj se
prej kot pri drugih lahko zgodi, da zgubimo nadzor nad svojimi gibi.
Spoznavajmo se sproti in si pri učenju teh položajev raje vzemimo več
časa in nikakor ne eksperimentirajmo.
Pomembna je priprava. Z nekaj počasnimi vdihi in izdihi se sprostimo.
Najprej vajo naredimo v mislih. V izhodiščnem položaju nekaj časa
opazujemo stik telesa s tlemi, kar pomaga, da se bolj zberemo. Ravnotežje
bomo laže obvladali tudi, če si predstavljamo, da je oporna točka na
tleh (na primer stopalo) večja, kot je v resnici; če pa kot oporna točka
služijo roke, prste razmaknemo. Stopala oziroma roke so aktiven del
ravnotežnih položajev.
Če imamo oči odprte (kar izvajanje bistveno olajša), pogled in misli
osredotočimo na točko v prostoru, ki naj bo približno v višini oči.
Če položaj vadimo z zaprtimi očmi, se osredotočimo na točko v
notranjosti (na primer na energijsko središče med obrvmi). Vsak položaj
lahko najprej vadimo samo z odprtimi očmi, nato tako, da vmes za kratek
čas zapremo oči, ko smo bolj izurjeni, pa poskusimo tudi z zaprtimi očmi.
Ko se začnemo premikati v želeni položaj, se gibljemo počasi in
nadzorovano do točke, ki jo dosežemo glede na svoje sposobnosti. Pri
bolj zapletenih položajih se lahko spočetka "opremo" na vmesne
različice, da se telo in um laže prilagodita. Tako se tudi bolj spoznamo
in zmanjšamo možnost nenadzorovanega gibanja in s tem morebitnih poškodb.
Marsikdo te položaje lažje izvaja zjutraj kot zvečer - zlasti, kadar
je za nami naporen dan, in sicer zaradi večje psihične in telesne
utrujenosti: zaradi njiju se teže zberemo in umirimo, pa tudi mišice so
bolj utrujene kot zjutraj.
Pri izvajanju se lahko opazujemo in pozneje analiziramo tudi psihično,
saj so določeni odzivi pri ravnotežnih položajih najbrž značilni tudi
za naše siceršnje ravnanje - ti položaji nam omogočajo, da se
intenzivno spoznamo tudi s te plati. Obvladanje ali neobvladanje položaja,
kot tudi trenutek nepazljivosti, lahko v nas sprožijo najrazličnejše
odzive in presoje: od vztrajanja, dolžine zadrževanja položaja,
ponovnega poskušanja, daljšega sproščanja, novega osredotočanja, pa
do odnehanja - opazujte svoje odzive in jih primerjajte s tistimi, ki se
pojavijo, kadar v življenju naletite na oviro ali stresen dogodek.
Polonca Kocjančič
inštruktorica Društva JVVŽ Kranj
(povzeto po članku iz revije Joga v vsakdanjem življenju, št. 7, december 2001)