je eden od več kot desetih ravnotežnih položajev, ki so del sistema Joga v vsakdanjem življenju.

Izvajanje:

1. Začetni položaj je vzravnana stoja. Noge so skupaj. Med vajo dihamo normalno.
2. Ravnotežje prenesemo na desno nogo, levo nogo pa pokrčimo in stopalo (nart) položimo na desno stegno.
3. Odročimo v višini ramen; dvignemo roke nad glavo in sklenemo dlani; dvignjene roke spustimo v višino prsi.
4. Z vzravnanim hrbtom se sklonimo; v končnem položaju sta trup in glava
   vzporedno s tlemi.
5. Počasi se vzravnamo in vrnemo v začetni položaj.
6. Vajo ponovimo z desno nogo.

Število ponovitev: trikrat z vsako nogo.

OPOZORILO: položaja ne vadimo po poškodbah kolena.

Psihofizični učinki asane:
- povečuje zbranost,
- izboljšuje sposobnost za ravnotežje,
- usklajuje delovanje živčnega sistema,
- krepi nožne in stopalne mišice

O IZVAJANJU RAVNOTEŽNIH POLOŽAJEV

Pri izvajanju ravnotežnih položajev je potrebna previdnost, saj se prej kot pri drugih lahko zgodi, da zgubimo nadzor nad svojimi gibi. Spoznavajmo se sproti in si pri učenju teh položajev raje vzemimo več časa in nikakor ne eksperimentirajmo.

Pomembna je priprava. Z nekaj počasnimi vdihi in izdihi se sprostimo. Najprej vajo naredimo v mislih. V izhodiščnem položaju nekaj časa opazujemo stik telesa s tlemi, kar pomaga, da se bolj zberemo. Ravnotežje bomo laže obvladali tudi, če si predstavljamo, da je oporna točka na tleh (na primer stopalo) večja, kot je v resnici; če pa kot oporna točka služijo roke, prste razmaknemo. Stopala oziroma roke so aktiven del ravnotežnih položajev.

Če imamo oči odprte (kar izvajanje bistveno olajša), pogled in misli osredotočimo na točko v prostoru, ki naj bo približno v višini oči. Če položaj vadimo z zaprtimi očmi, se osredotočimo na točko v notranjosti (na primer na energijsko središče med obrvmi). Vsak položaj lahko najprej vadimo samo z odprtimi očmi, nato tako, da vmes za kratek čas zapremo oči, ko smo bolj izurjeni, pa poskusimo tudi z zaprtimi očmi.

Ko se začnemo premikati v želeni položaj, se gibljemo počasi in nadzorovano do točke, ki jo dosežemo glede na svoje sposobnosti. Pri bolj zapletenih položajih se lahko spočetka "opremo" na vmesne različice, da se telo in um laže prilagodita. Tako se tudi bolj spoznamo in zmanjšamo možnost nenadzorovanega gibanja in s tem morebitnih poškodb.

Marsikdo te položaje lažje izvaja zjutraj kot zvečer - zlasti, kadar je za nami naporen dan, in sicer zaradi večje psihične in telesne utrujenosti: zaradi njiju se teže zberemo in umirimo, pa tudi mišice so bolj utrujene kot zjutraj.

Pri izvajanju se lahko opazujemo in pozneje analiziramo tudi psihično, saj so določeni odzivi pri ravnotežnih položajih najbrž značilni tudi za naše siceršnje ravnanje - ti položaji nam omogočajo, da se intenzivno spoznamo tudi s te plati. Obvladanje ali neobvladanje položaja, kot tudi trenutek nepazljivosti, lahko v nas sprožijo najrazličnejše odzive in presoje: od vztrajanja, dolžine zadrževanja položaja, ponovnega poskušanja, daljšega sproščanja, novega osredotočanja, pa do odnehanja - opazujte svoje odzive in jih primerjajte s tistimi, ki se pojavijo, kadar v življenju naletite na oviro ali stresen dogodek.

Polonca Kocjančič
inštruktorica Društva JVVŽ Kranj

(povzeto po članku iz revije Joga v vsakdanjem življenju, št. 7, december 2001)